Omemba: Karel Širok

»Nisem si želel, da bi Karlov konec postal obsedenost mojega življenja in me s tem prisilil v životarjenje.«

»Pretresen sem spoznal, da je še huje: s premlevanjem Karlovega konca je njegova smrt postajala prisotna, na ta način sem jo v sedanjosti oživljal, česar nikoli nisem hotel.«

»Začutil sem neke vrste omotico, vrtoglavost zanke, v katero je ujeto človekovo zavedanje: s spominjanjem samo ojačamo moč sedanjosti.«

»Vse, kar je minulo, postane megafon zdajšnjosti – vrtinči se v neskončnem nizu ponovitev in odmevov.«

»Zakaj se človek začne ukvarjati s poezijo, je prav taka in tolika skrivnost kot vprašanje, kaj je poezija.«

»Pasli smo noč, kakor da je jata nemirnih deklet v letih, ko so željne moškega.«

»V kapeli hladni mrak leži, v kapeli večna luč brli.«

»Ne angeli, ki še z nebesi niso zadovoljni, ne Adam in Eva, ki jima je bil še paradiž premalo; poljanski reveži naj žive tu.«